Evrostreznitev ni evrobirokrat. >>
Domov | Vodič | Programi EU | Uspešni projekti | Komentar | Recenzije | Povezave | Igre
 
 
 
 
 
 
 

KOMENTAR
Alenka Pirman
Kulturni inženiring

Leta 1998 je bolgarski filolog in literarni zgodovinar Alexander Kiossev prvič objavil tezo o kulturi samokolonizacije. (1) Sredi 19. stoletja, pravi, se je razvila kultura patriotskega pritoževanja. Tlačeni narodi so svoj obstoj utemeljili na raznoraznih primanjkljajih: kje so naše slovnice, likovne revije, veliki pesniki, znanstveni dosežki, dobre manire?! Pomanjkanje civiliziranosti je povzročalo občutke sramu ter bolečine in iz teh travm, meni Kiossev, se je razvila ekonomija simbolov odsotnosti. >>
 
Ines Kežman
Kako vroča je EU zgodba danes?

Marca 2003 so se državljani Slovenije z več kot 80 odstotki glasov »za« odločili za vstop Slovenije v Evropsko unijo. 1. maja 2009 je minilo že pet let, odkar je Slovenija vstopila v EU in tako postala enakopravna članica evropske družine. Pridobili naj bi enakopraven glas pri sooblikovanju skupne evropske prihodnosti, gospodarstveniki nove poslovne priložnosti in študenti nove možnosti izobraževanja in ostale ugodnosti bivanja v evropski skupnosti. Toda kako vidimo evropsko pravljico danes? >>
 
Nebojša Vilić
Lažni pragmatizem!?

Programi EU

Kritične pristope do programov EU za srednjo in vzhodno Evropo (SVE), zaobjete v izrazih »širitev na vzhod« ali »integracija«, spremlja v regiji navadno negativen predznak. Glede na to, da bi jih lahko obravnavali s perspektive postkolonialne ali katerekoli druge strategije, to skrajno negativno kritično pozicijo blaži realnost. Toda kakšni so pogoji, kakšne so prednosti in možnosti nekoga iz SVE države? >>

 
Alenka Pirman
V pričakovanju

še tri tisoč osemsto štiriinsedemdeset dni ...

Ker govorim angleško, se znajdem v Canterburyju. Na konferenci se predavatelji sprašujejo, kako v novih razmerah na novo postrojiti umetnost. Prvič slišim, kako pomembno je vedeti, katerega uradnika v Bruslju moraš poklicati, ob kateri uri, kolikokrat mora zazvoniti, preden odložiš, in kako pogosto se spodobi klicati.
»Ko izrečemo besedo Evropa, pomislimo na transcendentno birokracijo,« grmi profesor John Pick. In nadaljuje: »Ugotavljam, da že od leta 1971 dela v kulturi več administratorjev kot umetnikov. Še več, njihovo število strmo narašča! Izračunal sem, da bo leta 2300 na svetu več administratorjev umetnosti kot ljudi.« >>

 
nazaj | navzgor

  • Kulturni inženiring
  • Kako vroča je EU zgodba danes?
  • Lažni pragmatizem!?
  • V pričakovanju
  •  

  • Human Cities: Celebrating public space
  • KULTURA d.o.o., Materialni pogoji kulturne produkcije
  • Evroza. Kritika novega evrocentrizma
  • Proizvodnja kulture: vloga in pomen kulturnih posrednikov
  •  

  • Sekira v medu - stripi po motivih poslikanih panjskih končnic
  • Nočni azil - shajališče sanj
  • Izkušnje Slovenskih muzejev z evropskimi razpisi
  • Dežela čipke - klekljanje evropskih razpisov v Idriji
  • Koralni otok v pediatrični kliniki
  • Projekt SEAS - Sodobna umetnost in revitalizacija pristanišč ob Jadranskem in Baltskem morju
  • KOŽ kot "središče odličnosti" za usposabljanje uporabnikov knjižnic
  • Dediščina Beneške republike od Benetk do Bara
  • Transient Reality Generators: mešane realnosti v mariborski Kibli
  • Slovenska gotika - del evropskega gotskega virtualnega muzeja
  • CIMET: Plesno izobraževanje s posebnim okusom
  • Študentska založba: Kako treti evropske orehe?
  •  
    Domov | Vodič | Programi EU | Uspešni projekti | Komentar | Recenzije | Povezave | Igre | Ali veste? | O spletnih straneh